Ferenc Király

Ferenc Király se je rodil leta 1936 v Dolnjem Lakošu. Po končani Šoli za oblikovanje v ljubljani se je vpisal še na Akademijo za likovno umetnost, v razred kiparja Frančiška Smerduja. Študij je nadaljeval na zagrebški Akademiji za likovno umetnost, kjer je leta 1964 diplomiral  pri profesorju Franetu Kršiniću. Nekaj časa je tudi poučeval likovno umetnost, od leta 1973 je bil skozi 20 let direktor Galerije-Muzeja Lendava. Imel je več kot pol stotine samostojnih in skupinskih razstav. Leta 2005 je dobil nagrado Munkácsy.

20 let je bil vodja Galerije-Muzeja Lendava ter pobudnik in umetniški vodja Mednarodne likovne kolonije. S svojimi monumentalnimi lesenimi kipi je določil novo smer za svojo umetniško dejavnost, njegovo delo pa obsega vse od slikarstva do vlivanja brona. V skladu z mnenjem Tiborja Wehnerja lahko povemo, da se kiparska umetnost Ferenca Királya spogleduje predvsem s progresivno smerjo evropskega kiparstva 20. stoletja. Poleg tega moramo izpostaviti še, da je za njegovo celotno življenjsko delo značilno, da se svobodno giblje med abstraktnimi oblikami in vezano stilsko determinacijo tradicionalnega portretnega kiparstva. Obenem mu je blizu mala plastika – preizkusil je tudi njene sodobnejše, barvne oblike –, in postavitev monumentalnih, javnih kipov v prostor, tako da le-ti nosijo neko kompozicijsko vsebino, aktivno udejstvovanje in znanost »gibanja« v prostoru.

Király je tudi v smislu materialov in stilov neposredni naslednik in izpopolnjevalec kiparske tradicije, ki jo je začel veliki Lendavčan György Zala. V monografiji, ki jo je lendavska galerija objavila ob njegovem 60. rojstnem dnevu, leta 2006, umetnik pravi, da ne priznava izključno enega stila oziroma smeri. V smislu motivov oziroma tem je verjetno drugače, saj sta, kakor pravi László Kostyál: »ŽENSKA in ženskost ena od osrednjih vodilnih niti Királyevega kiparskega raziskovanja in preizkušanja.« Od na koncu 60. let izdelanega Ležečega akta naredi dolgo pot do Sedečega akta (1973) pa vse do Poljuba leta 1981 oziroma do Objema leta 1990.

Skupen jim je: obravnava določene teme, njena izpopolnitev, trud v smeri oblikovanja detajlov konkretnih figur, prikaz ženskosti v simbolični obliki »torzojev« ali na določenih mestih tudi v zelo »zaobljenih« oblikah. Posebno poglavje na tej poti v 80. in 90. letih pomeni njegovo namigovanje na spolno karakteristiko ženske, skrito v rastlinski simboliki, predvsem v delih Jabolko, Popek, Klitje in ostalih delih.

Simbolični pristop lahko obenem najdemo v mitoloških in biblijskih oblikah (Taurus, Sirene), oziroma v dovršenih umetniških delih avtorja, ki pripadajo tem izraznim sredstvom.

Analize, ki so napisane o njem, so izjemno raznovrstne in usmerjene v podrobnosti in se razprostirajo nad umetnikovim pogledom na svet, vse do njegovega današnjega izražanja vere v stalnost. »Stanje današnje dužbe znanstveniki in strokovnjaki secirajo na skoraj vseh ravneh. Kot rezultat tega je nastala teorija kaosa, vendar bleda senca teh teorij ne osvetli problemov posameznika. Ferenc Király to razume in ustvarja svoj lastni red v dokaj kaotični džungli umetnosti. Njegovo osnovno izhodišče je narava, z modnim izrazom: bioumetnost. Njega pa v ne zanima manipulirana narava, temveč čisti izvor … Vsak pojav. Zakonu stanja Seme-Brst-Roža so podrejeni biologija, družba, duh in čustvena sfera, materija in živa bitja – na ukaz določenega notranjega mehanizma. Temu se podreja njegova plastika, ki ne verjame v večnost, temveč v stalnost,« piše Katalin Benedek o umetnosti Ferenca Királya in njegovem pogledu na svet.

V Lendavi je več javnih kipov, ki so del Királyevega življenjskega dela. Njegove monumentalne kipe (I. István király), portrete (Primož Trubar, György Zala), doprsne kipe in portrete (Lajos Vlaj, Sándor Szúnyogh, Miško Kranjec, Bálint Bellosics itd.) lahko najdemo po vseh kotičkih malega mesta. Pomembna so tudi njegova dela, ki so nastala v »mestu piva«, Laškem, predvsem monumentalen kip Kralja piva – Gambrinusa, ki je izklesan iz kamna.

Vir:

  • Ferenc Király: kipar, 2006. Lendava: Galerija-Muzej.

Zadnja sprememba: 15. 11. 2015 10:20:48