Duša Počkaj

Ena od odločilnih osebnosti slovenskega gledališča in filmske umetnosti, oblikovalka več vlog, se je rodila v Dolnji Lendavi, v Tomkovi hiši, ki so jo režimski ljudje določili za »stanovanje« njene družine. Po končani fakulteti (AGRFT) si je kmalu izbrala matično gledališče, v ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse do konca. Čeprav je igrala v mnogih filmih, za vloge v katerih je dobila najvišja priznanja (zlato areno in nagrado kritike, Pulj 1961, nagrado Prešernovega sklada leta 1962, priznanje Metoda Badjure), je bilo njeno pravo okolje gledališče.

Do danes velja že za legendo, da se je v ljubljanski Drami začel moderni teater takrat, ko je nekega dne v petdesetih letih Duša Počkaj prvič na odru spregovorila besedici »Ljubim te!«  To subjektivno besedo je izgovorila z globokim, raskavim in zemeljskim glasom, kasneje pa je s pomočjo izvrstnih režiserjev začela upodabljati zapletene moderne ženske.

Igralka, ki je debitirala v Kersnikovi Jari gospodi, je po mnenju nekaterih dosegla vrhunec kariere z vlogo v predstavi Kdo se boji Virginije Woolf?, spet drugi menijo, da je pomembno zaznamovala slovenski film (Tistega lepega dne, Cvetje v jeseni, Ubij me nežno, Ples v dežju), bila pa je tudi imenitna šansonjerka. Oblikovala je več kot 100 gledaliških in filmskih vlog ter nastopila v več kot 100 radijskih igrah, ki jih je prav tako oboževala.

V 60. letih v Drami, v modernih predstavah »novega vala«, kot se je to dogajalo  v ameriških in evropskih gledaliških predstavah, dobijo pomembno vlogo problemi iskanja identitete moderne ženske. Igrala je Abigail Williams v Lovu na čarovnice, Maggie v Millerjevem Po padcu, vlogo Marthe v drami Edward Albeeja ter vlogo Helene Charles v Osbornovi drami Ozri se v Gnevu.

Tem podobam razrvanih in pogosto ciničnih modernih žensk pa ji v nadaljevanju kariere ni bilo težko pridati tudi nekaj imenitnih vlog iz stare in polpretekle dramske klasike, najprej v z življenjsko drznostjo poudarjenih mladostnih junakinjah, nato v karakterno silovitih zrelih, med tragiko in grotesko razpetih likih.

Takšne so Julija v tragediji Romeo in Julija, Bianka v Ukročeni trmoglavki, Goneril v Kralju Learu Williama Shakespeareja. Od slovenskih avtorjev Jacinta v Cankarjevem Pohujšanju in Helena v njegovi komediji Za narodov blagor, Šarlota v Molierovem Don Juanu  oziroma Polly Peachum in Jenny v Operi za tri groše B. Brechta, gospodična Julija v istoimenski drami A. Strindberga, Afra v Dogodku v mestu Gogi S. Gruma in njena zadnja vloga Raise Pavlovne Gurmižske v Gozdu A. N. Ostrovskega. To je bil obenem tudi igralkin zadnji nastop, saj je umrla na odru.

Igralka, ki je bila odlična pri interpretaciji scenskih del, se je dobro znašla tudi v novem valu slovenske filmske umetnosti, kjer je v po mnenju mnogih »najboljšem slovenskem filmu vseh časov«, omenjanem tudi kot prvi slovenski »depro« ali »noir« film, v filmu Boštjana Hladnika Ples v dežju bila nepozabna v vlogi Maruše. Temačen film, ki nima zgodbe in je zgrajen na »enem prizoru« ima tudi značilnosti francoskega eksistencializma ter »novega vala«, je pozitivno sprejela tudi mednarodna kritika. V celovečernem filmu posnetem po Tavčarjevem  Cvetju v jeseni je zaigrala s Poldetom Bibičem, Bertom Sotlarjem ter Mileno Župančič.

Duša Počkaj je bila vsestranska igralka, obdarjena z izjemno žensko privlačnostjo in očarljivostjo, ženska svobodomiselnega duha in z neizmerno osebno energijo, ki jo je vseskozi sevala navzven, ne oziraje se na to, ali je bila na odru ali v nekem svojem vsakdanu – piše v enem od opisov.

O njej so zapisali tudi, da se ji je zaradi karizmatične globine in širine, ki je odsevala iz njene odrske in človeške pojavnosti, dogajalo, da je s slehernim upodobljenim likom, ki bi v svoji dramaturško negativni zunanji podobi moral odbijati, v resnici gledalce vedno znova očarala. V tem je šlo njeno moderno igralsko ustvarjanje onkraj neke fenomenološke prisotnosti, na področje tiste neizmerljive duhovnosti, ki lebdi nad vsakdanjo zemskostjo, dotikajoč se neslutenih razsežnosti človeških odnosov.

Zadnja sprememba: 19. 03. 2019 13:07:57