János Göncz

Rodil se je leta 1934 v Mostju. Nižjo gimnazijo je končal v Lendavi, kjer je maturiral in se izučil za orodjarja. Od leta 1968 pa vse do svoje upokojitve je delal v Nemčiji. Domača kritika in umetnostna zgodovina sta ga po vrntivi domov omenjali kot »pisatelja slik«.

János Göncz je naiven slikar, znotraj te zvrsti ga lahko uvrstimo med naivne realiste. Je trmast predstavnik tiste zvrsti, kateri so v likovnoumetniškem svetu zahoda/zahodnem svetu/ svetovno prepoznavnost priskrbeli predstavniki t. i. Hlebinjske šole, Hegedušič in Mraz ter kasneje Generaličeva skupina. Na njegovih slikah se pojavijo vaškemu človeku tako znane pokrajine, situacije ali celo zelo vsakdanji dogodki in poklici.

Vse podrobnosti platna, kasneje pa tudi lesovine se napolnijo s figurami, življenjem, npr.: pričakovanje štorkelj ali gnanje na pašo, omejeno z enotnostjo kompozicije. To so srečni trenutki obstoja in slikovni odtisi danes že izginulega sveta in sveta (srečnih mirnih časov?), ki ni brez protislovij. V nekaterih primerih se slikam kmečkega sveta pridruži tudi ekološko sporočilo (A természet visszaüt, Szemétgolyó) − na slikah se med tistimi, ki »smetijo«, prikažejo tudi mitološke pošasti. V obdobju po vrnitvi domov se motivni in barvni svet slik Jánosa Göncza po potrebi spremeni v bolj vedrega, v nekaterih primerih ima prizvok nadrealizma, futuristična sredstva. Vzroke za to umetnostna kritika vidi v tem, da Gönc več ne slika »spominskih slik« iz svojega spomina, temveč slika realnost s »futurističnimi« barvami, raziskujoč nove poti vedrine in sreče obdobja starosti. Njegove slike z dokumentalističnimi značilnostmi, so se kot ilustracije pojavile v dveh knjigah: v knjigi z naslovom A gyermekkorom falujában (Lendava, 2001) in v njeni slovenski različici (Vaške slike mojega otroštva, Lendava−Ljubljana, 2004).

Vir:

  • Lajos BENCE, 2005: Szabadon, mint a vadvirág ..., avagy egy "kép-iró" valomásai: a 70 éves Göncz János köszöntése. Pannon Tükör 10/4. 62–65.
  • Kosta DIMITRIJEVIĆ, 1979: Naiva u Jugoslaviji. Beograd: Beogradski izdavačko-grafički zavod.

Zadnja sprememba: 23. 11. 2015 11:36:03