Slovenščina 
Magyar (Madžarski) 
Nekega dne Tsukiko v bistroju na železniški postaji sreča svojega nekdanjega profesorja japonščine. Kljub starostni razliki treh desetletij kmalu ugotovita, da imata veliko skupnega, zato se začneta srečevati ob dobri hrani in sakeju. Tsukiko se kmalu zaljubi v svojega nekdanjega profesorja, le-ta pa ji čustva vrača. Njuna nenavadna ljubezenska zgodba se na koncu dopolni na nepričakovan način.
Avtor knjige je nekaj dni pred vrnitvijo s počitnic na Baliju obiskal lokalnega zdravilca, saj je o njem slišal veliko dobrega. Zdravilec ga je pregledal in izgovoril stavek, na katerega ni bil pripravljen in mu je temeljito spremenil življenje: Zdravi ste, niste pa srečni. Po tem stavku, se mu je lastno življenje razkrilo v povsem novi luči in odločil se je, da se bo odpravil na največjo pustolovščino do sedaj – spoznavanja samega sebe – in ugotovil, da je sreča pravzaprav veliko preprostejša in veliko bolj na dosegu roke, kot si je kadar koli zamišljal.
Rob Coates ima vse. Čudovito ženo Anno, hišo, dobro službo in najdragocenejše od vsega – sina Jacka. Družinsko idilo pa prekine Jackova bolezen, tumor na možganih. Tradicionalna medicina staršema ne more obljubiti, da bo lahko ozdravila njunega sina, zato se oče odloči, da ga bo odpeljal na eksperimentalno zdravljenje v Prago, s čimer pa se ne strinja njegova žena, kar naposled pripelje do hudega razdora med parom. Lastimo si nebo je globok in ganljiv roman, ki prikaže resnično moč ljubezni in se bo dotaknil vsakogar, ki je kdaj utrpel izgubo ali doživel veliko ljubezen.
Moža Maye Burkett pred njenimi očmi umorijo z istim orožjem, s katerim je bila pred nekaj meseci umorjena njena sestra. Ko se mora dva tedna po pogrebu vrniti v službo, postavi v sobo svoje hčere elektronsko varuško. Na tisto, kar je nato videla ob pregledovanju posnetkov, je ni mogel pripraviti nihče – zagledala je svojega mrtvega moža, kako se igra z njuno hčerjo. V središču zgodbe je vprašanje, ali lahko verjamemo vsemu, kar vidimo z lastnimi očmi. Če želi odkriti skrivnost, se bo morala Maya najprej spopasti z najtemnejšimi skrivnostmi svoje preteklosti in se soočiti z resnico o svojem možu – in sebi.
Detektivka Kat Donovan brska po priljubljeni strani za spletne zmenke, ko nenadoma zagleda znano sliko. Gre za njenega nekdanjega zaročenca Jeffa, ki jo je zapustil pred 18 leti, vendar nikoli ni razumela, kaj je bil vzrok za to. Nenadoma začuti, da je prišel čas, da zaključi to zgodbo in Jeffa končno povsem preboli, zato stopi v stik z njim. Vendar kmalu ugotovi, da se je zapletla v mreže zloveščega spletnega plenilca in ni prepričana, da je to Jeff, ki ga pozna. Da bi prišla na sled ugrabitelju, mora najprej pobrskati po svoji preteklosti, kar bo odprlo več starih ran, med drugim tudi vprašanje o smrti njenega očeta, ki nikoli ni bila pojasnjena.
Diane v prometni nesreči izgubi moža in hčerko. Še eno leto po tragičnem dogodku s težavo zapušča hišo, vse dneve poseda doma in se spominja srečnih trenutkov. Nikakor se ne more postaviti na noge, čeprav jo bližnji zelo spodbujajo k temu. Da bi pobegnila pred bližnjimi, ki jo preveč spominjajo na srečne trenutke njenega življenja, se preseli na Irsko. V irskem zakotju kupi hišo, v kateri želi v miru preboleti svojo izgubo. Vendar ji življenje takoj ob selitvi v novi dom postavi prvi izziv – najti skupni jezik s postavnim, a zelo neprijaznim sosedom, ki tujke v vasi sploh ni vesel.
V Björnstadu, »mestu medvedov«, skupnost pomeni vse. Ko se mladi hokejisti uvrstijo na državno prvenstvo, vsi pričakujejo od njih zmago, ki bi mestu pomagala iz krize in jim prinesla boljšo prihodnost. Od ene tekme je torej odvisna prihodnost mladih hokejistov, njihovega kluba ter mesta in vseh njegovih prebivalcev. Vendar se neke noči po polfinalni zmagi ekipe vse spremeni. In to ne tako, kot so si prebivalci Björnstadta želeli, zato se jim začnejo porajati vprašanja o pomembnosti zmage ter o medsebojnih odnosih in kmalu ugotovijo, da nič več ne bo, kot je bilo pred usodno tekmo.
Aulis Rävänder je ladjar in lastnik vlačilca. Je najsrečnejši človek na svetu, saj ima najboljšo službo na svetu ter najboljšo ženo. Vendar Aulis še ne, da njegova žena ni tako zadovoljna z življenjem na ladji, kot on. Ko mu Liisa pove, da ima ljubimca in bi se rada ločila, se Aulisu poruši svet. V trenutku obupa se odloči, da bo poklical številko za pomoč ljudem v stiski, vendar po pomoti vtipka številko salona za pedikuro. Ko spozna kozmetičarko Irene, se njegov klic izkaže za srečo v nesreči. Ko Irene ugotovi, kako lepa stopala ima Aulis, pa se zgodba začne odvijati v popolnoma drugi smeri, kot bi pričakovali.
Nekega hladnega junijskega jutra ženska sprehaja svojega psa. Pes nenadoma podivja in še preden bi ga lahko ustavila, steče v vodo in zagrabi nekaj, kar se na prvi pogled zdi kot palica, vendar se izkaže, da gre za truplo. Kmalu za tem tri ženske prejmejo sporočilo, za katerega so upale, da ga nikoli ne bodo prejele. Piše samo: »Potrebujem te.« V romanu se razkrije zgodba štirih prijateljic, ki so v mladih letih igrale t. i. igro laži, katere namen je bil ljudi prepričati o resničnosti najbolj neverjetnih zgodb, igra pa je imela le eno pravilo, in sicer da si med seboj na lažejo. Toda njihova igra je imela resne posledice in zdaj jim grozi, da bo vsa resnica prišla na dan.
Marcus Goldman išče navdih za svoj novi roman. Da bi mu pisanje lažje steklo, se odloči kupiti hišo v mirnem okolju na Floridi. Ko ugotovi, da je njegova nova soseda njegovo nekdanje dekle Alexandra, se Marcus začne spominjati mladosti in povezanosti treh bratrancev, dveh iz veje Baltimorskih in enega iz veje Montclarskih Baltimorov. Bratrance je vse od otroštva povezovala močna vez, ki se je skrhala pred veliko leti neke noči pred zahvalnim dnem. V romanu se prepletata razmišljanje odraslega Marcusa ter njegovi spomini na otroška leta, na koncu romana pa se odkrijejo skrivnosti, ki so bile dolga leta pozabljene.
Zgodba se dogaja nekega vročega poletja, leta 1956. Butler Stevens se na prigovarjanje svojega novega delodajalca odpravi na nekajdnevni izlet po angleškem podeželju. Glavni cilj potovanja pa ni spoznavanje naravnih lepot južne Anglije, temveč srečanje z gospodično Kenton, nekdanjo sodelavko, za katero upa, da mu jo bo uspelo prepričati, naj se vrne v svojo nekdanjo službo. Vzporedno z zgodbo poteka Stevensovo spominjanje na stare čase, v življenje v tridesetih letih, ko je še bil v službi pri lordu Darlingtonu. Predvsem pa se spominja svojega odnosa z gospodično Kenton, katerega narave pa še po mnogih letih ni določil. Glavne teme romana so izgubljene priložnosti, izgubljena ljubezen ter obžalovanje.
Avtor v romanu prikaže zapletenost človekove psihe in medsebojnih odnosov, skozi zgodbo mladega arhitekta Alexandra, ki je sedem let razpet med dve ženski. Alexander je že od študentskih let v zvezi s Sonjo, ki je omikana, privlačna, hči premožnih staršev, torej idealna partnerica. V njunem partnerstvu je vse podrejeno redu in pragmatičnim rešitvam. Njuna zveza ni plod ljubezni, temveč razumski odločitvi, da zaradi skupnih interesov sodita skupaj. Alexander pa poleg zveze s Sonjo vzdržuje zvezo s Poljakinjo Iwono, ki jo je spoznal v času študija. Iwona je Sonjino popolno nasprotje, je vase zaprta in neprivlačna ženska, poleg katere pa se Alexander počuti ljubljenega in sprejetega, zato zveze z njo ne more prekiniti. Zgodba se začne zapletati, ko Alexander in Sonja nikakor ne moreta dobiti otroka, Iwona pa se popolnoma prepusti toku dogodkov.
Japonci govorijo o ikigaju kot o “razlogu, da zjutraj vstanejo”. Je nekaj, s čimer ohranjate navdušenje nad življenjem. Toda kako najdeš svoj lasten ikigaj in kako le-ta prispeva k sreči? »Ikigaj je japonska beseda, ki opisuje užitke in pomene življenja. Sestavljena je iz besedic iki (živeti) in gaj (razlog).« Avtor našteje pet ključni stebrov ikigaja, ki so: začnimo z majhnim, osebna osvoboditev, usklajenost in trajnost, radost je v malenkostih, prisotnost tukaj in zdaj. Ikigaj se v bistvu skriva v svetu malih stvari. Nevroznanstvenik in najprodornejši japonski pisatelj Ken Mogi nam ponudi vpogled v takšen način življenja, knjiga pa vključuje tudi znanstvene raziskave in izkušnje iz prve roke ter barvito pripoved o japonski kulturi in zgodovini ter nasvete za boljše zdravje in daljše življenje.
Na dan svetega Vida, 28. junija 1914, se je Franc Ferdinand, avstrijski nadvojvoda, od leta 1889 prestolonaslednik Avstro-Ogrske z ženo Zofijo nahajal v Sarajevu kjer so bile vojaške vaje. Streli Gavrila Principa so pokosili prestolonaslednika in njegovo ženo. Njegova smrt je bila povod za 1. svetovno vojno, njun umor je tudi po sto letih ostal nepojasnjen. Nadvojvoda je namreč zagovarjal mirovniško politiko in s tem zaviral vojaško posredovanje.
Franc Ferdinand si je za ženo izbral baronico Zofijo Chotek, ljubezen svojega življenja in s tem nasprotoval željam dvora in cesarja Franca Jožefa. Rodili so se jima trije otroci, ki so postali prve sirote svetovne vojne. Po njuni smrti so živeli v izgnanstvu, prenašali so koncentracijska taborišča in neupravičeno blatenje staršev.
V knjigi, ki je napisana po še neobjavljenih virih, spoznamo resnično ljubezensko zgodbo para, spletke dvora in takratno politiko.
Za resnico in dediščino se še vedno, zaenkrat neuspešno, bori njuna pravnukinja Sophia Hohenberška.
Terapija Clark je sistem samozdravljenja, ki ga je razvila kanadska raziskovalka dr. Hulda R. Clark. Glavna značilnost njene terapije je, da gleda na organizem kot celoto.
Zdravljenje temelji na razstrupljanju organizma in odstranitvi patogenih organizmov, ki so povzročitelji različnih bolezni. Za zdravljenje se ne smejo uporabljati zdravila, ki organizmu škodijo. V tej terapiji se uporabljajo naravne sestavine, kot so: vitamini, minerali, ekstrakti rastlin. Telo mora postaviti svoj imunski sistem, da se lahko samo bori proti boleznim.
V knjigi najdemo nasvete za vsakdanjo uporabo kako pomagati našemu imunskemu sistemu kot so: pitje prekuhane vode, odstranitev amalganskih plomb, omejitev vnosa hrane, ki vsebuje strupene snovi, čiščenje črevesja, jeter in ledvic, čiščenje parazitov, uporaba prehranskih dodatkov: selen, germanij, vitamin C idr.
V tej knjigi so zbrane smernice, ki temeljijo na naturopatiji, ortomolekularnih prehranskih dodatkih in bioresonanci.
Morda komu že naslov dela pove, da je govora o profesorici, medievistki, kodikologinji, umetnostni zgodovinarki in paleografinji ddr. Nataši Golob, kateri je ob sedemletnici posvečen pričujoč zbornik prispevkov.
S svojim znanstveno-raziskovalnim delom na področju rokopisnega gradiva je slovensko zgodovino srednjega veka postavila ob bok priznanim evropskim centrom za proučevanje srednjeveške umetnosti. Kot takšna je imela dostop do redkih in pomembnih rokopisov. Tudi s svojim poljudnoznanstvenim delom je vplivala na razumevanje srednjeveške umetnosti v različnih okoljih: različne objave, radijske in televizijske oddaje, predavanja, razstave, knjige. Kot pedagoginja je vse nove izsledke delila s svojimi študenti. V predmetnik je uvajala nove predmete, sodelovala je pri pripravi novih študijskih programov ter pri snovanju učnih gradiv na osnovnošolski in srednješolski ravni. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja.
Tudi v naši knjižnici najdete nekatere njene knjige: Srednjeveški rokopisi, Srednjeveški kodeksi iz Stične, O srednjeveških igrah in smehu, Umetnostna zgodovina, Manuscripta idr.
Avtor je v svojem delu zapisal: »Podoba propada sveta, ki je v rokah človeka in odvisna od njegovih odločitev, je nekaj povsem novega. Prej so bile te zadeve predmet odločitev bogov.«
Anton Komat, slovenski svobodni raziskovalec, pisec, scenarist, naravovarstvenik, je mož, ki je postal sinonim za naravo.
V svoji novi knjigi predstavlja temelje varne prihodnosti naroda, ki pravi, da so trije: zadostna površina rodovitne prsti, neoporečni viri žive vode in ohranjanje semen tradicionalnih sort kulturnih rastlin.
Glavni vzroki za ogrožanje prsti v Sloveniji so onesnaževanje in zastrupljanje tal, melioracije, regulacije rek, gradbeni posegi v prostor. Humus pa je vir življenja. Vsak bi moral imeti košček vrta.
Življenje na Zemlji je popolnoma odvisno od vode. Onesnaženje voda je splošen družbeni problem. In kaj naredimo mi kot posamezniki za manjše onesnaženje voda?
Semena potujejo skozi prostor in čas. Ko napoči primeren trenutek, vzcveti novo življenje. Semena, ki so jih vzgojili predniki, so rastline prilagojene našemu okolju in bi jih bilo potrebno ustrezno zaščititi. »Če bomo izgubili semena, bomo izgubili prehransko suverenost«, pravi avtor.
Ni ga Slovenca, ki ne bi poznal Lojzeta Slaka, virtuoza diatonične harmonike in pesmi V dolini tihi. Bil je preprost človek, odprt in domač, ki nam je pričaral dolenjsko pokrajino, pesnik tisočerih lepot, ki jih vsi nosimo v srcih, a smo jih odkrili šele ob poslušanju njegovih skladb.
Ivan Sivec je popisal njegovo življenjsko pot, od prvih korakov do smrti, od prvih pesmi na ustne orglice, na stričevi harmoniki, na zabavah in ohcetih, pa do edinstvenega izvajanja z diatonično harmoniko po Sloveniji, Evropi, Ameriki, Kanadi in Avstraliji. Ansambel Lojzeta Slaka je požel dosti nagrad in priznanj po vsem svetu. Prejemal je srebrne in zlate plošče in kasete, čaplje, lastovke peteline in slavčke. Najbolj ponosen je bil na diamantno ploščo, ki jo je prejel ob tridesetletnici delovanja ansambla – za tri milijone prodanih plošč in kaset. Slakovo glasbo, kot poseben slog v svetovni glasbeni produkciji, je nagradila tudi ameriška glasbena akademija. Slakov ansambel so spremljali Fantje s Praprotna od leta 1964. Lojze je bil avtor glasbe, priredb, pisal je besedila in jih tudi izvajal. Eden najtesnejših sodelavcev je bil Niko Zlobko, med avtorji besedil je najplodnejši Ivan Sivec. Ansambel naj bi v svojem repertoarju izvajal več kot 500 skladb.
Hipokrat, grški zdravnik in oče sodobne medicine, je v tretjem stoletju pred našim štetjem prvi povedal: »Vse bolezni se začnejo v črevesju«. V devetnajstem stoletju je nobelovec Ilja Mečnikov uvidel povezanost med človeško dolgoživostjo in zdravim ravnovesjem bakterij v telesu, s tem pa potrdil, da se »smrt začne v črevesju«.
Avtor pričujoče knjige je v svoji prejšnji knjigi Požgani možgani napisal, da sta ključna mehanizma, ki vodita k propadanju možganov, kronično vnetje in delovanje prostih radikalov. Tu se je osredotočil na povezavo med uživanjem ogljikovih hidratov in sladkorja z zdravjem možganov.
Zdravi možgani pa ponujajo nov pogled na te mehanizme in kako nanje vplivajo črevesne bakterije in splošno zdravje črevesja.
Hrana je najpomembnejši dejavnik povezan z našim zdravjem. Zato nam prikaže na kak način lahko ohranjamo naše zdravje:
»Zgodba o krivdi, izdaji in neizgovorjenih skrivnostih, ki je živo in očarljivo postavljena v obdobje koloniziranega Cejlona«. Takšen je kratek opis vsebine knjige mednarodne uspešnice avtorice Dinah Jefferies.
Mlada angleška žena pripotuje na Cejlon s parnikom polna pričakovanj, želja in hrepenenja po drugačnem življenju. Vse je novo in drugačno: navade, ljudje, način življenja, tudi mož je zadržan, in kot se izkaže, poln skrivnosti.
Laurence je vdovec. O prvi ženi se ne želi pogovarjati, še manj pa o otroku, ki je prav tako umrl. Kmalu tudi Gwen pričakuje naraščaj.
Sreča in veselje, ki jo prevzemata v pričakovanju otroka se po porodu sesuje. Mlada mati v trenutku sprejme odločitve, ki jo čustveno zaznamujejo in osamijo. Prežema jo krivda, preganja jo strah, razjeda jo hrepenenje. Kljub trpljenju molči. Bi bilo drugače, če bi poznala moževe skrivnosti?
