dr. József Bokor

József Bokor se je rodil 1. oktobra 1944 v Sopronkövesdu na Madžarskem (Županija Győr-Moson-Sopron). Osnovno šolo je končal v rodni vasi, Gimnazijo Dániela Berzsenyija pa v Sopronu. Leta 1967 je na Visoki pedagoški šoli v Pécsu diplomiral iz madžarščine, zgodovine in ruščine in pridobil naziv osnovnošolskega učitelja, leta 1972 pa je na Univerzi Attile Józsefa v Szegedu diplomiral še iz madžarskega jezika s književnostjo in pridobil naziv srednješolskega učitelja. Tri leta je poučeval v osnovni šoli v kraju Balatonlelle, pet let pa v naselju Hegykő. Medtem je postal najprej okrožni, potem pa županijski nadzornik. Od leta 1975 je predaval na Oddelku za madžarsko jezikoslovje na Visoki šoli Dániela Berzsenyija v Sombotelu. Med leti 1984 in 1988 je bil lektor v Mariboru. Od leta 1994 do upokojitve leta 2008 je bil univerzitetni profesor na Oddelku za madžarski jezik in književnost Pedagoške akademije (pozneje Filozofske fakultete) Univerze v Mariboru. Med leti 1997 in 2004 je bil predstojnik oddelka.

Njegovo zanimanje za jezikoslovje se je začelo v Pécsu, poglobilo v Szegedu, izpopolnjeval pa se je v Sombotelu, in sicer v dialektologiji. Ob narečjeslovju ga vse do danes najbolj zanimajo opisno jezikoslovje, zgodovina jezika in jezikoslovja, sociolingvistika in psiholingvistika oziroma problematika dvojezičnosti in dvojezičnega izobraževanja. Leta 1977 je doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze Loránda Eötvösa v Budimpešti (Két hangtani jelenség -az í-zés és az á utáni o-zás – állapota és mozgása Sopronkövesd nyelvjárásában/Fonetična pojava in njuno spreminjanje v narečju naselja Sopronkövesd), doktorsko disertacijo z naslovom Regionális lexikológiai vizsgálatok a nyugati magyar nyelvterületen (Regionalne leksikološke raziskave na zahodnem madžarskem jezikovnem območju) je zagovarjal leta 1993 na Madžarski akademiji znanosti. V Sloveniji si je pridobil še naziv doktor znanosti.

Redno se ukvarja z raziskovalnim delom. Objavlja predvsem v priznanih madžarskih strokovnih revijah (Magyar Nyelv, Magyar Nyelvőr), raznih zbornikih in državnih ter lokalnih publikacijah. Izdal je več samostojnih publikacij, pri številnih pa je sodeloval kot soavtor. Jezikoslovni priročnik (A magyar nyelv könyve/Knjiga madžarskega jezika), pri katerem je sodeloval kot avtor poglavja o besedoslovju, je doživel sedem izdaj in bil prodan v več kot 150 000 izvodih. Predaval je na številnih konferencah in simpozijih, razen na Madžarskem še v Sloveniji, Avstriji, na Slovaškem in v Srbiji. V letih svojega delovanja v Mariboru je bil nekaj let predsednik komisije za učne načrte, ki je izdelala učne načrte za madžarski jezik za devetletno osnovno šolo in za srednjo šolo na dveh ravneh. Še vedno redno sodeluje (kot predsednik, recenzent, član) pri jezikoslovnih doktorskih izpitih v Budimpešti. Je redni član Madžarske akademije znanosti (MTA), Madžarskega jezikoslovnega društva, Akademske komisije Madžarske akademije znanosti v Veszprému in zunanji član Društva prekmurskih madžarskih znanstvenikov in raziskovalcev (MMTT). Je prejemnik več nagrad in priznanj: priznanja izjemni pedagoški delavec (1975), značke za izjemno delo (1982), bronaste in zlate plakete Univerze v Mariboru (1986, 2004), medalje Bálinta Csűryja (1989), diplome znanstvene strokovne komisije Skupščine Železne županije (2000), zlati prstan Visoke šole Dániela Berzsenyija (2007) itd. Živi v Balatonlelleju in Sombotelu.