dr. Albert Halász

Znanstvena veda: humanistika
Znanstveno področje: etnologija
Delovno mesto: Knjižnica Lendava – Könyvtár Lendva

halasz.albert@siol.net

Albert Halász se je rodil 5. februarja 1969  v Gornjem Lakošu. Osnovno šolo je obiskoval v Gaberju in Lendavi, kamor je hodil tudi v srednjo šolo. Odraščal je v  Gornjem Lakošu in v Gaberju. Po študiju se je vrnil v rodni kraj.

Albert Halász je v obdobju 1989–1994 na Filozofski fakulteti Univerze Loránda Eötvösa v Budimpešti na dveh enopredmetnih študijskih smereh stopnje MA končal petletni univerzitetni študij etnologije (Jeles napok. Lendvavidéki népi kalendárium / Koledarski prazniki. Ljudski koledar Lendave in okolice) in madžarskega jezika in književnosti (Molnár Anna – Lepa Vida. Két balladatípus párhuzamai / Anna Molnár – Lepa Vida. Vzporednice dveh tipov balad). Leta 2000 je po opravljenem triletnem podiplomskem študiju  doktoriral na Oddelku za etnologijo. Naslov njegove doktorske disertacije je Jeles napok, népi ünnepek a Muravidéken (Koledarske šege in rituali v Prekmurju). Leta 2010 se je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani habilitiral za docenta splošne etnologije in etnološke/antropološke metodologije. Več kot petnajst let je zaposlen v medijih madžarske narodne skupnosti v Sloveniji kot novinar (časopis Népújság, RTV Slovenija, TV-studio Lendava) oz. programski direktor programov za madžarsko narodno skupnost na RTV Slovenija. Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja je ustanovil in vodil založbo in grafični studio v Lendavi. Razen svojega strokovnega področja publicira tudi o avtohtoni madžarski narodni skupnosti v Sloveniji, turizmu, medijih, piše pa tudi leposlovje.

V prvi vrsti se ukvarja z etnologijo madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, z njenimi medetničnimi stiki in multikulturnostjo. Član je več strokovnih združenj tako na Madžarskem kot v Sloveniji, tako je član zunanjega javnega organa Madžarske akademije znanosti, Društva madžarskih etnologov, Mednarodnega društva hungarologov, Društva madžarskih semiotikov, Društva madžarskih pisateljev, Društva prekmurskih madžarskih znanstvenikov in raziskovalcev, Društva madžarskih pisateljev in Pomurske akademsko znanstvene unije – PAZU. Bil je pobudnik ustanovitve mednarodnega Združenja za znanost v Lendavi (Tudományért Egyesület). Kot štipendist Madžarske akademije znanosti je pripravil in vodil več etnoloških raziskav v Prekmurju, med drugimi tudi v sodelovanju z Oddelkom za etnografijo na Filozofski fakulteti Loránda Eötvösa v Budimpešti.  Predaval je na več etnoloških konferencah v Sloveniji, na Madžarskem, v Avstriji, na Slovaškem, v Srbiji, Romuniji, na Finskem in drugod. Krajši čas je predaval na Inštitutu za etnografijo Filozofske fakultete Univerze Loránda Eötvösa v Budimpešti in bil član doktorskih izpitnih komisij. Leta 2011 so ga na Madžarski akademiji za znanost za dosežke na področju znanosti odlikovali z medaljo „Arany János“.

Najpomembnejše objavljene znanstvene in strokovne publikacije:

  • Az alsólendvai sajtó és a néprajz. 1889–1919. Budimpešta: HungaPrint; Lendava: Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, 1994.
  • Jeles napok, népi ünnepek a Muravidéken. Lendava: Studio Artis; Magyar Nemzetiségi Művelődési Intézet, 1999.
  • Az elfelejtett naptár – a magyar és szlovén népszokások tükrében. Minden út Rómába vezet. V: Géza Balázs (et al.): Folklorisztika 2000-ben. Folklór – irodalom – szemiotika. Tanulmányok Voigt Vilmos 60. születésnapjára. Budimpešta: Eötvős Loránd Tudományegyetem, Bölcsészettudományi Kar, 2000. 391–404. 
  • Gesla Hetés, Madžari in Őrség. V: Angelos Baš (ur.): Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 164–165, 303–304, 392.
  • Magyar néprajzi források a 19. század végéről, a 20. század elejéről a Muravidéken. V: Albert Halász (ur.): A muravidéki magyarok néprajza. Narodopisje prekmurskih Madžarov. Lendava: Muravidéki Magyar Tudományos Társaság/Društvo prekmurskih madžarskih znanstvenikov in raziskovalcev, Združenje za znanost/Tudományért Egyesület; Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovensko narodopisje, 2010. 85–97.

Zadnja sprememba: 15. 02. 2016 14:14:26