Znanstvena veda: humanistika
Znanstveno področje: jezikoslovje
Delovno mesto: Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
Elizabeta Bernjak se je rodila 27. oktobra 1947 v Gaberju. Osnovno šolo je obiskovala v Lendavi, srednjo šolo pa v Murski Soboti.
Elizabeta Bernjak je diplomirala leta 1973 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pridobila je pedagoško diplomo iz slovenskega jezika in književnosti, nemškega jezika in književnosti ter poljskega jezika in književnosti. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 1990 tudi magistrirala in leta 2000 doktorirala iz slovenskega jezika, in sicer z disertacijo Jezikovnosistemski razlogi primanjkljaja v slovensko-madžarskem jezikovnem stiku. Od leta 1972 do 1982 je bila zaposlena na srednji šoli v Lendavi, kjer je poučevala slovenski in nemški jezik. V letih od 1986 do 1990 je v Mariboru in Sombotelu bila zaposlena kot lektorica. Od leta 1990 je gostujoča profesorica za slovenski jezik in književnost na Oddelku za slovenski jezik in književnost Visoke šole Dániela Berzsenyija v Sombotelu na Madžarskem, po novem poimenovanju Filozofske fakultete Univerzitetnega središča Univerze zahodne Madžarske (Nyugat-magyarországi Egyetem, Savaria Egyetemi Központ, Bölcsészettudományi Kar). Leta 1995 je sestavila slovensko-madžarski in madžarsko-slovenski slovar. Znanstvenica proučuje slovensko-madžarsko dvojezičnost, poglobljeno se ukvarja s kontrastivnim raziskovanjem slovenskega in madžarskega jezika. Rezultate teh raziskav je leta 1999 objavila v znanstveni monografiji Jezikovnosistemski razlogi interferenčnih pojavov v slovensko-madžarskem jezikovnem stiku in v drugih publikacijah.
Med drugimi je članica uredniškega odbora publikacije Studia Slavica Savariensia in revije Lindua, je članica Društva prekmurskih madžarskih znanstvenikov in raziskovalcev, Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU), Slavističnega društva Slovenije, Društva za uporabno jezikoslovje Slovenije in Znanstvenega sveta Madžarske akademije za znanost v Železni županiji.
Raziskuje dvojezičnost, dvojezično šolstvo, slovensko-madžarsko-nemško kontrastivno frazeologijo in slovensko-madžarsko kontrastivno jezikoslovje.
Najpomembnejše objavljene znanstvene in strokovne publikacije:
- A kisebbségi nyelvek jövője az EU-ban. Nyelvcsere vagy nyelvi revitalizáció / The future of minority languages in the EU. Language change or linguistic revival. Kisebbségkutatás, 2004, št. 2. 221–228.
- Slovenščina in madžarščina v stiku. Sociolingvistične in kontrastivne študije. Maribor: Slavistično društvo, 2004.
- Barvna metaforika in simbolika v slovenski in madžarski frazeologiji. V: Károly GADÁNYI, V. E. MOISEENKO, B. J. NORMAN (ur.): Problemy kontrastivnoj semantiki. Slavjanskoj i neslavjanskoj. Studia Slavica Savariensia. Sombotel: BDF, Szláv Filológiai Tanszékcsoport, 2004, št. 1–2. 17–56.
- The Slovene Minority in Hungary. A sociolinguistic assessment. V: Josef HIEDEN, Karl Heinz ABL (ur.): Exspertisen. Förderung der Minderheitensprachen im mehrsprachigen Raum in der Lehrerbildung, Bd. 1. Klagenfurt: Pädagogische Akademie des Bundes in Kärnten, 2005. 530–542.
- Slovensko-madžarski jezikovni stiki v frazeologiji in izrazju. Marko JESENŠEK (ur.): Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor. Maribor: Slavistično društvo (Zora 49), 2009. 543–616.
Zadnja sprememba: 19. 11. 2015 12:53:36
